Nedelja 3.4.2022

 Dan se je začel z mrzličnim pakiranjem. Zbuili smo se ob 8-ih in se nemudoma vrgli v akcijo; drug drugemu smo izvažali prtljago, ki je sami nismo mogli nikamor pospraviti in nekaj stvari smo celo pustili v hostlu. Ob 10-ih smo pričeli z vožnjo z vlakom proti Helsinkom, na kateri smo vmes enkrat prestopili. Okoli 14:30 smo prispeli v Helsinke. Kovčke smo zaklenili v omarice in se podali na ogled mesta. Dekleta smo šle najprej v Starbucks po pijačo, nato pa smo se odpravile kar tako naokrog. Vsi skupaj smo šli tudi do morja, si tam ogledali veliko protestantsko cerkev in pravoslavno katedralo, ter šli na tamkajšnje razgledno kolo. Vmes so predrzni galebi profesorju ukradli sendvič. Ob 16:00 smo šli nazaj na železniško postajo in se od tam peljali do letališča. Do tam smo potrebovali približno pol ure, nato pa smo čakali še 1 uro na let proti Frankfurtu. Let sam je bil prijeten, a dolg, na samem letališču pa smo do naslednjega leta imeli komaj dovolj časa, da smo šli na staranišče. Zvečerilo se je že, ko smo se vkrcali na let za Ljubljano, katerega letalo je bilo precej manjše kot prejšnja. Na začetku smo imeli prečudovit razgled na razsvetljena mesta, kmalu pa se je ta spremenil v črno luknjo. Po pristanku smo se odpravili sprejet svojo prtljago, a je polovica sploh ni prišla. Tako smo se proti šoli odpeljali okoli pol enajstih in z mamo manj kovčki kot bi si želeli.

 

Letališče v Helsinkih

 

Adijo Finska!

 

Nekaj Helsinške arhitekture

 

Starbuuuuuuucks!

 

Razgledi s kolesa

 

Wheeeeeeeeeeeee!!!

 

Pravoslavna cerkev

 

Notranjost

 

Protestantska cerkev

 

Glavna železniška postaja

 

Nočni prizori

Naša refleksija: Na izmenjavi smo si nabrali veliko izkušenj, tako v laboratoriju, kot v vsakdanjem življenju. Naučili smo se izvajati membransko filtracijo, več načinov barvanja bakterij in kako poteka elektroliza, pridobili pa smo tudi suverenost v laboratoriju. Kar nekaj postopkov je bilo malce drugačnih, na kar smo se, kakor na razlike v kulturi, hitro privadili. V vsakdanjem življenju, pa smo se spopadali z navigacijo po mestu, nedelujočimi sušilci, gnečo v skupni kuhinji in potovalnimi nevšečnostmi. Z našim časom in hrano smo upravljali precej samostojno, kar je bila tudi zanimiva izkušnja. Veliko smo vadili našo angleščino in se naučili tudi nekaj finskih besed. Finski šolski sistem, pa tudi način življenja se nam je zdel dosti bolj sproščen, ljudje sami pa so, kljub zaprtosti vedno pripravljeni pomagati. Vsi smo zelo veseli da smo lahko doživeli toliko stvari in bi z veseljem šli še enkrat na izmenjavo, tako na Finsko kot kam drugam.

Upamo da ste se zabavali med branjem naših doživetij in tako se Rebeka, Julija, Larisa, Pika in Nej poslavljamo, Moikka!